No.1 Božično Drevesce by Adriana Carevic

Tlo v gozdu se se belilo na nekaterih mestih od snežnih zapuhov, ki so se zadrževali na slabem zimskem soncu. Tu pa tam bi izašel kakšen list zvončka, ali pa trobentice da isporoči prebujenje in spremembe v dramljivem gozdu, kjer je še vedno prevladovala tišina med golimi vejami drevesja.V blizini starega hrasta v objemu njegovih razgrananih korenin spala je majhna semenka bora. Ta le majhna ljuskev čakala je na pomladno toploto da zakorakne v življenje odsanjanih za časa zimskega sanja.

No. 2

Odslej je sonce dlje sijalo in bilo vse toplejše. Razigranost na tlu planjave, obarvano mavričnom paletom pomladanskih cvetic in ispolnjeno zvokimi ptičjeh žvrgoljenja z vse je bolj dajalo opčutek veselja in slavestnosti. Žuborenje bliznjega potočka in vesela graja v gozdu vabilo je majhno stebelce da izmigoli iz zemlje in spozna svoje sosede. Oni so ispomnili ves prostor na okrog, širili se svojim listjem da ulovijo kar vec svetlobe in toplote sonca, dokler se drevesa ne razlistajo in svojom sencom pokrijejo tlo.

No. 3

In tako enega jutra je majhno stebelce pognalo svojim svetlo-zelenim listima in krčilo pot med plastmi lanskega listija. Zelo presenečeno je opazovalo življenje ki se prostiralo v njenem vidokrogu. Njene najlepše sanje niso bile ni blizu lepoti katero je ispolnjeval ta le novi svet. Očarano svetlobom sonca in blagim dotikom vetra, kateri ga je božal vonjem komaj rascvetenih pomladanskih cvetic, majhno je stebelce prevzela velika želja da kar hitreje raste, ko bi bilo njegovo obzorje čim večje in tako čim bolj spozna novi svet.

No. 4

Dnevi so kar hitro odhajali. In doslej gole veje dreves okrog majhnega stebelca Srebrnega Bora zazelenile so se in svojim listjem ustvarjale bujno raskošje hrastovega gozda. Sedaj je vse oživelo; trava, paprat, cvetice vsih mavričnih barv, in gobe vsih mogučih oblik in barv. Iznad njih so obletali pisani metulji, žuželjke, brenčale čebele, puzile gosenice in marširali marljivi mravinci. Skoraj da se ni spalo ni po noči ni po dnevu. Življenje je popolma ispomnilo gozd našega mladega Srebrnega Bora, ki je rastel v zavetju starega hrasta.

No. 5

In tako, mine pomlad in poletje, ter hitro pride jesen. Naš Bor ni bil več majhno in krhko stebelce, temveč prerastel je travo in cvetice ki so rasle v njegovi blizini. Vidokrog mu je bil vse večji, ali še dolgo bo morel rasti, da bi dospel krošnje hrastovih dreves in tekmovati se z njima za sončne višave. Listje belogoričnega drevesja pričelo je spreminjati barvo, od rumeno-rdečih tonov pa vse do tamne-rjave, ki je padanjem na tlo ustvarjalo zelo lepo mehko preprogo, ki se prostrla čez ves gozd in sklanjala nove semenke od predstoječe zime i hladnoče. Vonj vlage jesenskega dežja, ki je vse pagosteje padal in bilo vse hladnejše, uvlačil se v vsaki kot golega gozda in vse je delovalo mrtvo, brez utrinka zivljenja. Samo je naš majhni Bor ponosno stal svojim bujnim zelenjem kakor je stal v letnih časih in v tem mrazu širil dišave svojim zelenim iglicami.

no. 6

Tako, enega dneva pozne jeseni, padne sneg, pokrije tlo in grane dreves, ter vziblje vso naravo v zimski sanj. Srebrni Bor je občudoval in užival v tem novem doživljaju beline in miru ter premišljal kako bo tole snežno obdobje dočaral svojim uspavanim sosedima, kadar se v pomladi prebudijo in preoblečejo v zeleno obleko, ali pa v dišeče rožice. Pozno jesen zamenila je zima, ki je potekala zelo počasi in zdelo se je da ne bo nikoli minila. Bor je začel hrepeneti za prijateljima in s veseljem dočakal prve vesnike pomladi in to; zvoncke, trobentice, marjetice in druge, ki so preplavili planjavo ter široko otprli vrata pomladanskem prebujenju.

No. 7

Sonce je zopet iz dneva v dan bilo vse topleje. Ponovno se vse prebudilo v svojem raskošju in prineslo v planjavo veliko veselje kakor vsakega leta. No nekaj pa vendar ni bilo kakor prej. Stari hrast ki ga je varoval od udarcev vetra in nevihte ter prožal mu zavetišče za časa sušnih in vročih letnih dni še vedno je spal, donkler so krošnje okolnih dreves bile že dolgo v svojem čudovitem zelenilu.

nadaljevala na naslednji postaji