Da nima več upanja za svojega prijatelja Bor je spoznal tistega dne kadar so prišli gozdarji i nekim orodjem odsekli ga in nekam odvlekli. Od starega hrasta ostal je samo panj in praznina v srcu Srebrnega Bora. Dnevi so minevali a naš bor je rasel vse višje in višje ter postal lep mlad bor, ki je krasil daleč naokrog. Hrastov panj je obrasla trava in skoraj da se ni mogel opaziti, ali Bor ga ni pozabil in za vedno bo ostal v njegovemu srcu.
Nema komentara:
Objavi komentar