Previdnost neznancev da ga nebi poškodovali osvobajanjem od žil in korenin odprej odseklega starega hrasta – njegovega varčevalca, dajalo mu je upanje da ga ne mislijo odseč, temveč nekje presaditi. Strah je počasi mineval, ali je še vedno ostala zaskrbljenost; kajti njemu bi moglo biti lepše od njegove planjave, da raste v družbi svojih prijateljev. Kakšno mesto bi to moglo biti, da bi ga še bolj naudihovalo v siritvi svojega obzorja. Nezaupnost in radovednost so ispolnjavali njegove misli, donkler so ga iskopali iz zemlje in stavljali na sanjke.
nadaljevala na naslednji postaji
Nema komentara:
Objavi komentar