srijeda, 3. studenoga 2010.

No. 2









Odslej je sonce dlje sijalo in bilo vse toplejše. Razigranost na tlu planjave, obarvano mavričnom paletom pomladanskih cvetic in ispolnjeno zvokimi ptičjeh žvrgoljenja z vse je bolj dajalo opčutek veselja in slavestnosti. Žuborenje bliznjega potočka in vesela graja v gozdu vabilo je majhno stebelce da izmigoli iz zemlje in spozna svoje sosede. Oni so ispomnili ves prostor na okrog, širili se svojim listjem da ulovijo kar vec svetlobe in toplote sonca, dokler se drevesa ne razlistajo in svojom sencom pokrijejo tlo.

Nema komentara:

Objavi komentar