srijeda, 3. studenoga 2010.

No. 3







In tako enega jutra je majhno stebelce pognalo svojim svetlo-zelenim listima in krčilo pot med plastmi lanskega listija. Zelo presenečeno je opazovalo življenje ki se prostiralo v njenem vidokrogu. Njene najlepše sanje niso bile ni blizu lepoti katero je ispolnjeval ta le novi svet. Očarano svetlobom sonca in blagim dotikom vetra, kateri ga je božal vonjem komaj rascvetenih pomladanskih cvetic, majhno je stebelce prevzela velika želja da kar hitreje raste, ko bi bilo njegovo obzorje čim večje in tako čim bolj spozna novi svet.

Nema komentara:

Objavi komentar