Sonce je zopet iz dneva v dan bilo vse topleje. Ponovno se vse prebudilo v svojem raskošju in prineslo v planjavo veliko veselje kakor vsakega leta. No nekaj pa vendar ni bilo kakor prej. Stari hrast ki ga je varoval od udarcev vetra in nevihte ter prožal mu zavetišče za časa sušnih in vročih letnih dni še vedno je spal, donkler so krošnje okolnih dreves bile že dolgo v svojem čudovitem zelenilu.
nadaljevala na naslednji postaji
Nema komentara:
Objavi komentar